Exo 34 | SloChraska | STEP | In Gospod veli Mojzesu: Izsekaj si dve kameniti plošči, kakršni sta bili prvi, in napišem nanju besede, ki so bile na prvih ploščah, ki si ju razbil.

Exodus 34

34. Poglavje

1 In Gospod veli Mojzesu: Izsekaj si dve kameniti plošči, kakršni sta bili prvi, in napišem nanju besede, ki so bile na prvih ploščah, ki si ju razbil. 2 In bodi pripravljen za jutro, in stopi zjutraj na goro Sinajsko in se postavi pred menoj na vrhu gore. 3 Nihče naj s teboj ne gre gori, nihče naj se tudi ne prikaže po vsej gori, tudi drobnica in goved naj se ne paseta tej gori nasproti. 4 In izsekal je dve kameniti plošči, kakršni sta bili prvi; in vstal je Mojzes zjutraj zgodaj in šel na goro Sinaj, kakor mu je bil zapovedal Gospod, in v roko svojo je vzel dve kameniti plošči. 5 In Gospod je prišel doli v oblaku in je stal ondi poleg njega in klical ime Gospodovo. 6 In Gospod je šel mimo njega in klical: Gospod, Gospod, Bog mogočni, poln usmiljenja in milostiv, počasen za jezo in obilen v milosti in resnici, 7 ki hrani milost tisočim, ki odpušča krivico in prestopek in greh, ki pa krivega nikakor ne šteje za nedolžnega, ki obiskuje očetov krivico nad sinovi in vnuki, nad tretjim in četrtim pokolenjem. 8 In Mojzes se hitro pripogne k zemlji in moli. 9 In reče: Če sem našel milost v tvojih očeh, o Gospod, naj gre, prosim, Gospod sam med nami; zakaj to ljudstvo je trdovratno; in odpusti krivico našo in greh naš in vzemi nas za svojo last. 10 In odgovori: Glej, jaz sklepam zavezo: vpričo vsega ljudstva tvojega hočem delati čudeže, kakršnih ni bilo storjenih na vsej zemlji in med vsemi narodi; in vse ljudstvo, med katerim bivaš, bo videlo delo Gospodovo; kajti strašno bode to, kar bom delal pri tebi. 11 Hrani, kar ti danes zapovedujem. Glej, izganjam pred teboj Amorejce in Kanaance in Hetejce in Ferizejce in Hevejce in Jebusejce. 12 Varuj se, da ne skleneš zaveze s prebivalci dežele, v katero prideš, da ti ne postanejo zanka v sredi tvoji; 13 temuč njih oltarje poderite in njih poslikane stebre zdrobite in njih Ašere ^{▼▼Drevje v čast boginji Ašeri (ali Astarti).} posekajte, – 14 kajti drugemu bogu se ne smeš poklanjati, zakaj Gospod, čigar ime je Gorečnik, je goreč Bog; – 15 da ne skleneš zaveze s prebivalci dežele, in ko bi nečistovali za svojimi bogovi in darovali bogovom svojim, bi te kdo povabil in ti bi jedel od njih daritve, 16 in jemal bi njih hčere za svoje sinove, in njih hčere bi nečistovale za svojimi bogovi in zapeljale sinove tvoje, da nečistujejo za njih bogovi. 17 Ulitih bogov si ne delaj! – 18 Praznik opresnikov obhajaj! Sedem dni boš jedel opresnike, kakor sem ti zapovedal, določeni čas v mesecu Abibu: kajti meseca Abiba si odšel iz Egipta. 19 Vse prvorojeno bodi moje, in vsa živina tvoja moškega spola, prvenci govedi in drobnice. 20 Prvorojeno oslice pa odkupi z jagnjetom, a če ga ne odkupiš, zlomi mu šijnjak. Vsakega prvenca izmed sinov svojih odkupi. In nihče naj se prazen ne prikaže pred obličjem mojim. 21 Šest dni delaj, sedmi dan pa počivaj; ob času oranja in ob času žetve počivaj. – 22 In praznik tednov obhajaj, prvin žetve pšenične, tudi praznik spravljanja ob koncu leta. 23 Trikrat v letu se naj prikažejo vsi moški tvoji pred obličjem Gospoda Jehove, Boga Izraelovega. 24 Kajti izženem narode pred teboj in razširim meje tvoje; nihče tudi ne poželi dežele tvoje, ako se pojdeš prikazat pred obličjem Gospoda, Boga svojega, trikrat v letu. – 25 Ne smeš darovati krvi klalne daritve moje s skvašenim kruhom vred; tudi naj ne ostane daritev praznika pashe čez noč do jutra. 26 Zemljišča svojega prve prvine prinesi v hišo Gospoda, Boga svojega. Kozliča ne kuhaj v mleku matere njegove. 27 In Gospod reče Mojzesu: Napiši si te besede, kajti po glasu teh besed sem sklenil s teboj zavezo in z Izraelom. 28 In bil je tam pri Gospodu štirideset dni in štirideset noči, in kruha ni jedel in vode ni pil. In Gospod je napisal na plošči besede zaveze, desetero besed. 29 In ko je potem šel Mojzes doli z gore Sinajske in je imel tisti dve plošči pričevanja v roki, ko je stopal z gore – ni vedel Mojzes, da se obraz njegov žari, ker je bil govoril ž Njim. 30 Aron pa in vsi sinovi Izraelovi gledajo Mojzesa, in glej, koža obličja njegovega se žari; in bali so se k njemu približati. 31 A Mojzes jih pokliče, in vrnejo se k njemu Aron in vsi knezi občine; in Mojzes je govoril ž njimi. 32 In potem pristopijo vsi sinovi Izraelovi; in zapove jim vse, kar mu je Gospod govoril na gori Sinaju. 33 In ko je Mojzes končal svoj govor ž njimi, dene zagrinjalo na obličje svoje. 34 Kadar pa je šel Mojzes noter pred obličje Gospodovo ž njim govorit, je snel zagrinjalo, dokler ni šel ven; in ko je bil prišel ven, je govoril sinovom Izraelovim, kar mu je bilo ukazano. 35 In sinovi Izraelovi so videli obličje Mojzesovo, da se je žarila koža obličja njegovega; in Mojzes je zopet del zagrinjalo na obličje svoje, dokler ni šel noter govorit ž Njim.